MESEC ŠOLSKIH KNJIŽNIC – »NAUČITE SE RAZVOZLATI SVOJ SVET«
Leta 1999 so knjižničarji začeli praznovati svoj mednarodni dan na četrti ponedeljek v oktobru, v Sloveniji smo ga prvič praznovali leta 2007, 22. oktobra. Ker se je praznovanju pridruževalo čedalje več držav, se je leta 2008 odbor Mednarodnega združenja šolskih knjižničarjev (IASL) odločil, da praznovanje prilagodi lokalnemu okolju. Mednarodni dan šolskih knjižnic je nato prerasel v mednarodni mesec šolskih knjižnic.
Projekt s svojimi temami opozarja na pomen šolskih knjižnic. Šolske knjižnice so nujno potrebne pri razvoju učnih spretnosti in pri razvoju kritičnega mišljenja. Šolski knjižničarji sodelujemo pri poučevanju, razvijanju učnih strategij, razvijanju različnih vrst pismenosti, razvijanju kritičnega mišljenja in ostalih kompetenc, ki so potrebne za delovanje v današnji družbi. Praznovanje mednarodnega meseca šolskih knjižnic pa opozarja na široko paleto dejavnosti, s katerimi knjižnice in knjižničarji učence in starše opremljamo za življenje.
—————————————————————————————————————————
Dejavnosti v okviru projekta sem navezala na Teden otroka. V knjižnici sem pripravila dejavnosti za učence od 1. do 3. in 6. do 9. razreda.
V ponedeljek, 3. 10. 2016, je potekala pravljica za učence 1. – 3. razreda. Prijavljenih je bilo 38 učencev, udeležilo se jih je nekaj manj.
Posedli smo se na preprogo v kotičku in najprej razmišljali ob slikah, kako bi sestavili zgodbico o čudežnih lešnikih. Učenci so jo sestavili s skupnimi močmi, korak po koraku, vsak je pridal kakšno poved. Nastala je zanimiva zgodbica.
Nato pa smo prisluhnili Anji Štefan in njenim pravljicam:
Najprej, kako si je ona zamislila zgodbico o čudežnih lešnikih. Učencem je bilo zanimivo, kako drugače so si jo zamislili oni, kljub istim osebam in predmetom, ki so nastopali v pravljici. ‘Stara ženička je od miške dobila lešnik. Potolkla ga je, a v njem ni našla lešnikovega jedrca, temveč prelepo pravljico.’ In to prelepo pravljico, kar dve naenkrat, smo našli tudi mi.
Prebrali smo dve pravljici iz njene zbirke pravljic Melje, melje, mlinček, in sicer Jabolko in Zajtrk.
V pravljici o jabolku smo spoznali radovednega ježka, ki je ugotavljal, kaj bo našel tokrat. In lej ga šmenta, našel je prekrasno, veliko, rdeče jabolko. Med potjo je razmišljal, le zakaj je tako lahko. Ko ga je doma odvrgel s hrbta, se je to razletelo in v njem je sedela prestrašena miška. Sedaj ni imela več svojega doma, zato je ostala pri ježku, ki je odšel po novo jabolko.
»Zajtrk!« »Zajtrk?« Čarobna besedica, ki je prebudila zajčico. A žal sta zajček in zajčica prejšnji dan pojedla vse, kar je bilo v hladilniku, zato sta morala s trebuhom za kruhom. Ustavljala sta se pod polnimi jablanami, a jabolk nista dosegla. Na koncu sta se sprijaznila s korenjem z bližnjega polja.
Na koncu smo še vedno imeli polno skledo lešnikov, v katerih se morda skrivajo nove čarobne pravljice. Razdelila sem jih med otroke in jim naročila, da jih doma potolčejo in preverijo ali je v njih lešnikovo jedrce ali čudežna pravljica.
————————————————————————————————————————–
V četrtek, 6. 10. 2016, smo si ob knjigi privoščili tudi čaj in manjši posladek. Na vrsti je bila Knjižna čajanka za učence 6. in 7. razredov. Prijavljenih je bilo 25 učencev in približno toliko se jih je tudi udeležilo dogodka.
Ker je bila septembra 100. obletnica rojstva Roalda Dahla, sem se odločila, da bom brala odlomke iz Velikega dobrodušnega velikana.
Spoznali smo glavno junakinjo Zofi, ki jo ugrabi velikan. Ko ugotovi, da je dobrodušni velikan in da ne žre otrok, tako kot ostali velikani, ji nekoliko odleže. Njegovo delo je lovljenje in mešanje sanj. Skupaj pripravita sanje o požrešnih velikanih in jih upihneta angleški kraljici. Po morečih sanjah in pogovoru z Zofi, se ta odloči, da bo posredovala brez nasilja. Velikane med spanjem zvežejo in s helikopterji odpeljejo v veliko jamo, kjer jih hranijo s smrkumarami. VDV in Zofi dobivata čestitke in darila z vseh koncev sveta, saj sta ljudi rešila pred požrešnimi velikani. ….[odlomek]
Po vsakem prebranem odlomku smo razmišljali, kako se bo zgodba odvijala naprej, razmišljali o lastnostih glavnih junakov in o tem, kaj bi se še lahko zgodilo.
————————————————————————————————————————-
V petek, 7. 10. 2016, je bilo bolj zatišno, saj nas je bilo v krogu le 8. Vendar je bilo zato razmišljanje bolj odkrito in poglobljeno.
Ob problemskem romanu Kar ne ubije naše avtorice Cvetke Sokolov smo razmišljali o krivdi, o vzrokih in o rešitvah problema ter o značajih obeh glavnih junakov.
V uvodu sem jim povedala, da gre za problem medvrstniškega nasilja, za posilstvo dekleta. V uvodnih poglavjih je predstavljen Klemen, ki se ne more otresti krivde za posilstvo. Razmišlja o tem, kako bi zopet navezal stik s Kristino, da bi se ji opravičil za storjeno. Presenečen je, ko ona prva vzpostavi ponovni stik z njim. Čemu?
Prebrali smo poglavje Si komu povedal?, kjer se dogovorita za ponovni zmenek. Spraševali smo se, zakaj je prišlo do tega, kako nastopiti v takšni situaciji, je to zgolj olajšanje za oba ali se skriva še kakšen problem itd.?
Pred naslednjim poglavjem smo si privoščili čaj in piškote in ob tem razmišljali o prebranem odlomku ter o tem, kako se bo problematika odvijala naprej.
V poglavju Očijeva princeska beremo o problemu, o katerem se nam še sanjalo ni. Kristina je bila pred tem dogodkom žrtev nenehnega spolnega zlorabljanja in o tem je spregovorila ravno z naslednjim posiljevalcem?! Zakaj?
Zopet se nam je postavilo kar nekaj vprašanj, na katera smo poskušali odgovoriti. Na koncu smo še strnili naša razmišljanja in se zavedeli problema v vsakdanjem življenju.
————————————————————————————————————————-
Tako se je končal naš teden, namenjen literarnemu svetu in njegovim junakom. Zahvaljujem se organizatorici Suzani Brumec Mrzlekar za načrtovanje in izvedbo projekta in naši kuharici Nevenki, ki nam je skuhala odličen čaj.
Pripravila: Lidija Mazgan, knjižničarka
Fotografije: Suzana Brumec, Brigita Pećanac, Lidija Mazgan
