NOČ BRANJA – »ŽIVLJENJE…« (1./2. 4. 2016)
Ne ni bila prvoaprilska šala, res se je zgodila – »NOČ BRANJA«. 44 nadarjenih učencev in najbralcev OŠ Hoče in OŠ Miklavž se je imelo priložnost družit v zanimivih družabnih delavnicah.
Od petka od 18. ure do sobote do 10. ure smo počeli marsikaj:
Najprej smo se zbrali v spodnji avli, kjer je učence pozdravila organizatorica, socialna pedagoginja Jasna Bohnec. Nato so učenci svojo prtljago (majhne in velike »kufre«) odnesli v učilnice, ki so bile pripravljene za spanje in si uredili vsak svoj prostorček. Da bi nam dogodek ostal v spominu, je naša praktikantka Katja ves večer pridno fotografirala.
Da bi se bolje spoznali, smo se zbrali v zgornji avli, kjer smo imeli v krogu pripravljene stole in sedežne garniture (Hvala hišnikom!). Ponovno nas je nagovorila organizatorica in nam predstavila potek dejavnosti v tem večeru. Sledil je nagovor g. ravnatelja Alojza Veličkega, ki nam je zaželel čim prijetnejše druženje in uspešno navezovanje novih stikov med učenci obeh šol.
Sledile so tri delavnice:
Z zelenim letalom so se v gospodinjsko učilnico »odpeljali« vsi, ki so izvlekli zeleni listič, z oranžnim so se v likovno učilnico odpeljali vsi, ki so izvlekli oranžni listič in v knjižnico vsi, ki so izvlekli rumeni listič.
- Njami, pripravlja se večerja!
Za večerjo so učenci pod vodstvom učiteljice Jožice Klužer poskrbeli kar sami. Samostojno so pripravili testo za pico in jo debelo obložili s salamami in sirom, vegetarijansko samo s sirom, spekli pa so tudi dve vrsti dietnih pic – brezglutensko in brezlaktozno. Mojstri, vam rečem, saj je vsem slastno teknila!
- Čemu glavniki?
Najbrž še nikoli niste barvali z glavnikom. Tokrat pod vodstvom učiteljice Anite Kokol učenci so. Pripravili so naslovnico knjige, v katero so zapisali pesmi, zgodbe in stripe o noči branja. Seveda so zato morali dobro spremljati vso dogajanje, da je v knjigi vse, kar se je dogajalo.
- Priflikafraknjene zgodbe
Knjižno delo »Flikafrak in njegova senca« nam je ponudilo 5 različnih priflikafraknjenih zgodb, ki so jih učenci prebrali in po skupinah zapisali igro vlog. Da bi to predstavili še ostalim, so se pod vodstvom knjižničarke Lidije Mazgan besedilo tudi naučili in odigrali.
Sedaj pa smo bili že lačni in v jedilnici nas je pričakala sadna kupa in še vroča, dišeča in slastna pica. Nastal pa cel kup umazane posode, ki je pričakal naše kuharice v ponedeljek zjutraj (Hvala našim kuharicam!). Za nami je zjutraj počistila tla in ostalo še snažilka Jožica (Hvala!).
Večer smo nadaljevali s kvizom. Knjižničarka iz Miklavža Metka Lovišček je zastavljala našim učencem vprašanja o Hočah, organizatorica Jasna Bohnec pa učencem iz Miklavža vprašanja o njihovem kraju. Uspešnejša je bila ekipa iz Miklavža, a le za milimeter.
Učiteljica Lidija Papotnik je poskrbela, da so se učenci pred čajanko še dobro razgibali. Ob ritmih sodobne glasbe in koreografiji voditeljice je vsem prav dobro uspevalo. Na koncu so že vsi spretno vihteli roke in noge, da bi lahko nastopili na pravem tekmovanju plesnih skupinJ
Ker se je večer že prevešal v 2. april, mednarodni dan knjig za otroke, smo v knjižnici ob čaju in pecivu prisluhnili knjižničarki in poslanici ob dnevu knjige »Nekoč je…« in njenim junakom iz pravljic (Pepelki, Obutemu mačku in ostalim, ki so vsi želeli oditi domov z glavno junakinjo deklico Luiso). Ker pravljic nikoli ni preveč, smo občutili zlo s sončevo hčerko in na koncu okusili slast zmage nad zlim in in in …pojedli veliko slastnega doma spečenega peciva (Mamicam, babicam…hvala za vse dobrote!).
Ker se življenje človeka začne v pradavnini, smo se s francoskim dokumentarnim filmom pod vodstvom učitelja Aleksandra Duha vrnili v same začetke našega razvoja. Čeprav so bile naše očke že rahlo utrujene, se nismo predali.
Spanje? Ja, zdaj pa že. No ura naj bo skrivnost. Da je bilo vse v redu, sta z nami poskrbeli še pedagoginja iz Miklavža Živa Krajnc in učiteljica iz Miklavža Nina Adam. Zatisnili smo oči, kako dolgo, pa še sami ne vemo. Bilo je kratko, a sladko.
———————————————————————————————————
Cin, cin, cin… Ne tako, nekako drugače, a saj ni pomembno. Vstali smo si pomeli oči, pojedli slastne rogljičke in kruhke ter se spet zazrli v tablo in organizatorico, da nam pove, kaj nas še čaka.
Pripravili smo vtise in pokazali znanje iz včerajšnjih delavnic. Se predstavili drug drugemu (eni so govorili o pripravi pic, drugi o izdelavi knjige in tretji so odigrali svoje vloge) in si zaploskali za uspešno opravljeno delo.
Ker smo bili tako aktivni, da smo vse pospravili že pred tem, nam je ostalo še nekaj časa za družabne in zabavne igre. V telovadnici je organizatorica Jasna Bohnec učence razvedrila še z dvema igrama: hobotnico in vlečenjem korenčkov iz zemlje.
Najprej je bila hobotnica le ena, ko pa je dobila pomočnike in razprla svoje lovke po vsem igrišču, so ji učenci le stežka ušli. Da so korenčki tako trdno zakoreninjeni v zemljo si nihče ni mislil. Na pomoč je morala priskočiti še naša praktikantka Katarina, ki je morala dobro povleči za noge, da je omehčala zemljo in pretrgala verigo korenčkov.
Učenci:
Zadovoljni? – Ja.
Še kdaj? – Ja.
Tako so se učenci slovesno zaobljubili, da se prihodnje leto spet dobijo, v takšni ali drugačni sestavi.
Učitelji:
Zadovoljni? – Več kot to. (Učenci znajo upoštevati pravila, če le hočejo.)
Še kdaj? – Malo počitka in spanjaJ Potem…
Pripravila: Lidija Mazgan
Fotografije: Katja in Jasna Bohnec
